Duševno zdravje ni le odsotnost duševnih bolezni, je stalna skrb za preventivo in duševno dobro počutje posameznika in skupnosti

Raziskave kažejo, da je veliko ljudi vsaj enkrat v življenju na robu kovinske bolezni. Neurofeedback je najboljša oblika zgodnje intervencije v situacijah, ki poslabšajo duševno zdravje.

Pričevanja uporabnikov Umo

Med ciklom usposabljanja naša ekipa z vami komunicira o izvedbi usposabljanja. To je nekaj sporočil naših uporabnikov (imena so bila spremenjena zaradi zaščite zasebnosti).

Umo Neurofeedback

oprema za neurofeedback trening od kuce

Enostavno

provedba neurofeedback treninga od kuce

Obsežno

dječak tijekom neurofeedback treninga od kuce

Priročno

Uporaba neurofeedbacka pri duševnih motnjah

Neurofeedback priporočamo kot preventivo, saj lahko lajšamo naravna stanja, ki obremenjujejo duševno zdravje, pa tudi v primeru številnih kovinskih motenj kot komplementarno terapijo standardnim metodam in psihoterapiji.

Anksioznost

Anksioznost je čustvo, za katero je značilno neprijetno stanje notranjega nemira in vključuje občutke strahu pred pričakovanimi dogodki. Anksioznost se od strahu razlikuje po tem, da je strah opredeljen kot čustveni odziv na dejansko grožnjo, medtem ko je anksioznost pričakovanje prihodnje grožnje. Kadar ta, običajno naravna reakcija, z izginotjem dražljaja ne izgine, govorimo o verjetni anksiozni motnji.

Vsak peti človek bo v življenju doživel vsaj eno depresivno epizodo, depresija kot klinično stanje pa prizadene 3-4 % populacije.
Raziskave so pokazale, da obstajajo številni markerji v signalu EEG, ki jih je mogoče povezati z depresijo. Po pričakovanjih se je pokazalo tudi, da lahko nevrofeedback ugodno vpliva na depresijo.

Impulzivnost sama po sebi ni bolezen, čeprav je lahko simptom različnih duševnih motenj. Ne glede na to, kako ga definirate, je impulzivno vedenje običajno škodljivo za osebo, ki ga kaže. Glede na to, v kolikšni meri je prizadeto delovanje, lahko impulzivnost zdravimo s psihofarmaki in psihoterapijo.

Ne glede na resnost težave takšno vedenje vedno temelji na šibki zaviralni funkciji nevronov prefrontalnega korteksa, ki jo lahko izboljšamo z neurofeedback treningom.

Zdi se, da je izgorelost nadloga novega časa. Ne obstaja kot medicinska diagnoza, lahko pa vodi do istega. Človek, ki je doživel izgorelost, je v stanju, ko njegovi možgani preprosto ne vedo več za obstoj sproščenega stanja.

Da bi si opomogli od izgorelosti, se je treba najprej odstraniti iz toksične situacije, ki nas je do nje pripeljala, nato pa počasi vzpostaviti normalne delovne in življenjske funkcije. Ta proces je dolgotrajen in zahteva več vrst dela na sebi, kot so psihoterapija, telovadba, preživljanje časa v naravi. Ogromno lahko k okrevanju prispeva neurofeedback, natančneje trening za krepitev alfa in zmanjšanje beta2 valov, ki se je izkazal za odličen način, da se ponovno naučimo biti sproščen in zadovoljen.

Do nedavnega je bil ADHD povezan izključno z otroki, v zadnjem času pa se pogosto pojavlja kot nova kategorija duševnih težav pri odraslih, čeprav ne brez polemik. Namreč, vsak od simptomov ADHD, prisotnih v odrasli dobi, je lahko simptom različnih duševnih bolezni, ki so rezervirane za odrasle, zato je pri odraslih zelo težko postaviti dokončno diagnozo ADHD. Ne glede na to, kako klasificiramo ta pojav, ki nedvomno obstaja, vemo, da gre tako kot pri otrocih za zmanjšanje izvršilnih funkcij. To zmanjšanje je lahko tako, da povzroči trpljenje in nezmožnost delovanja, v tem primeru pa lahko resnično rečemo, da gre za psihiatrično bolezen.

Če pa gre le za omejeno motnjo, ne moremo reči, da gre za motnjo, vsekakor pa posamezniku preprečuje, da bi uresničil svoj polni potencial – zelo pogosto, ne da bi se prizadeti sploh zavedal vzroka svojih neuspehov. Naj gre za motnjo, preprosto motnjo ali celo potrebo po izboljšanju pri visoko funkcionalnih posameznikih, se je neurofeedback izkazal za obetavno metodo za izboljšanje izvršilne funkcije.

Kognitivni upad se nanaša na postopno izgubo kognitivnih funkcij, vključno s spominom, odločanjem, pozornostjo, jezikom in zaznavanjem. V človekovem življenju ločimo 4 kognitivne faze:

  • Brez kognitivnih motenj (NCI): Ne čutite nobene razlike v svoji sposobnosti razmišljanja ali v kompleksnih veščinah, ki sestavljajo kognicijo.
  • Subjektivni kognitivni upad (SCD): opazite, da so nekatere vaše miselne sposobnosti začele upadati, vendar ne dovolj, da bi motile vaše vsakodnevno delovanje.
  • Blaga kognitivna motnja (MCI): občutite upad svoje sposobnosti sklepanja, pomnjenja, uporabe jezika, presojanja in natančnega dojemanja sveta okoli sebe.
  • Demenca: Imate težave z vsakodnevnimi življenjskimi aktivnostmi. Sem sodi vožnja, plačevanje položnic, skrb za bivalni prostor ter skrb za telo in zdravje.

Izkazalo se je, da je neurofeedback obetavno zdravljenje za vsako od teh stopenj. Predhodne študije z zdravimi udeleženci in različnimi kliničnimi populacijami kažejo, da je lahko neurofeedback trening učinkovit za izboljšanje delovanja možganov, zdravljenje kognitivnih in čustvenih simptomov ter spodbujanje plastičnosti možganov (Arns et al., 2017; Sitaram et al., 2017; Thibault et al. ., 2018).

Najnovejše raziskave potrjujejo dolgoletne izkušnje mehurčastega učinka neurofeedbacka pri omenjenih stanjih. V praksi ločimo več načinov, kako neurofeedback pomaga v teh situacijah:

  • Izboljšanje kognitivnih funkcij: Neurofeedback se lahko uporablja za izboljšanje kognitivnih funkcij, na katere vpliva možganska kap, kot so spomin, pozornost in izvršilne funkcije.
  • Spodbujanje okrevanja motoričnih funkcij: možganska kap lahko povzroči izgubo motoričnih funkcij, kot sta šibkost ali izguba koordinacije. Neurofeedback se lahko uporablja za spodbujanje okrevanja motoričnih funkcij s stimulacijo ustreznih prizadetih predelov možganov.
  • Zmanjšanje utrujenosti in depresije po možganski kapi: neurofeedback lahko pomaga zmanjšati simptome, kot sta utrujenost in depresija, ki lahko spremljata okrevanje po kapi.
  • Regulacija čustvenih odzivov: možganska kap lahko vpliva na čustveno regulacijo. Neurofeedback se lahko uporablja za pomoč pri uravnavanju čustvenih odzivov in zmanjšanju simptomov, kot sta anksioznost in razdražljivost.
  • Izboljšanje splošnega stanja možganov: Neurofeedback lahko zagotovi stimulacijo in podporo splošnemu delovanju možganov, kar lahko prispeva k splošnemu izboljšanju stanja po možganski kapi.

Kako nastane zasvojenost, ne ve nihče, prepričljivih hipotez je ogromno, vse pogosteje pa se uveljavlja mnenje, da ne gre zgolj za slabe izbire. Gotovo je le to, da je vsaka odvisnost v bistvu uničujoča za odvisnika in njegovo družino. Sodobne metode slikanja možganov vodijo do vedno večjega števila priznanih nevroloških korelatov zasvojenosti, od katerih so nekateri v dosegu neurofeedbacka:

  • Hrepenenja in nagoni: Neurofeedback lahko cilja na področja možganov, ki so povezana s hrepenenji in nagoni, ter pomaga posameznikom, da se naučijo uravnavati svoje odzive na znake odvisnosti.
  • Nadzor impulzov: Zasvojenost pogosto vključuje težave pri nadzoru impulzov. Nevrofeedback lahko usposobi posameznike za modulacijo aktivnosti v možganskih regijah, ki sodelujejo pri nadzoru impulzov, kar potencialno zmanjša impulzivno vedenje, povezano z uživanjem snovi.
  • Uravnavanje čustev: veliko ljudi z odvisnostjo ima težave pri uravnavanju svojih čustev, kar lahko prispeva k uporabi substanc kot mehanizmu obvladovanja. Neurofeedback lahko pomaga izboljšati uravnavanje čustev z usmerjanjem na možganska vezja, ki sodelujejo pri obdelavi čustev.
  • Obvladovanje stresa: Stres je pogost sprožilec za zasvojenost. Nevrofeedback lahko posameznike nauči, kako sami uravnavati svoje odzive na stres, tako da ciljajo na možganske regije, povezane s stresnim odzivom, kot sta amigdala in prefrontalni korteks.
  • Kognitivne funkcije: Zasvojenost lahko poslabša kognitivne funkcije, kot so pozornost, spomin in odločanje. Nevrofeedback lahko pomaga izboljšati kognitivno funkcijo z usposabljanjem posameznikov za modulacijo aktivnosti v možganskih regijah, ki so odgovorne za te funkcije.
  • Obdelava nagrajevanja: Zasvojenost “ugrabi” možganski sistem nagrajevanja, kar vodi v kompulzivno iskanje drog. Neurofeedback lahko cilja na področja možganov, ki sodelujejo pri obdelavi nagrajevanja, s čimer pomaga posameznikom preoblikovati njihove tokokroge nagrajevanja in zmanjša ojačitvene učinke snovi, ki povzročajo odvisnost.
  • Povečanje motivacije za spremembo: Neurofeedback lahko potencialno poveča motivacijo za spremembo tako, da posameznikom zagotovi konkretne povratne informacije o njihovi možganski aktivnosti in napredku v veščinah samoregulacije.

Pomembno je razumeti, da čeprav neurofeedback kaže obetavne rezultate pri zdravljenju različnih elementov zasvojenosti, se običajno uporablja kot del celovitega terapevtskega pristopa, ki lahko vključuje terapijo, zdravila in spremembe življenjskega sloga.

Prednosti Umo neurofeedbacka

Cenik

460 EUR na mesec + stroški pošiljanja

Umo Neuro Centar d.o.o.,
L. Ružičke 2, HR-10000 Zagreb,
IBAN: HR6024840081135090068
OIB: 45498161221